|
Dragi animatorji!
V teh dneh topli sončni žarki ogrevajo še vedno zasneženo
zimsko pokrajino. Še malo in se bo stvarstvo prebudilo v pomlad.
Tudi v vas, dragi mladi prijatelji, animatorji in animatorke,
se budi novo življenje. Saj čutite, kako vam kri hitreje teče
po žilah, kajne?!
Naše skupno srečanje je prestavljeno na 1. marec. Morda datum
ni najbolj posrečen, ali pa: pustna sobota - kot nalašč zato,
da se v popoldanskem delu srečanja, ko bo na vrsti pustovanje,
drug ob drugem nasmejimo. Smeha med animatorji tako ali tako
nikoli ne manjka, a včasih je še posebej dobrodošel.
Nekaj dni zatem bomo začeli s postnim časom. Veselje, ki se
je v pustnem času izražalo bolj na zunaj, bomo sedaj usmerili
navznoter. Ne, ne, postni čas res ni čas resnobnosti, kislih
obrazov in trpinčenja. Prav nasprotno! To je čas pristnega
notranjega veselja, ki sije tudi na obrazu. Toda, kje najti
pristno notranje veselje? Da, postni čas nas vabi prav k temu,
da se zamislimo nad tem vprašanjem in najdemo odgovore. Animatorji
smo si v svoj letni program zapisali, da želimo v tem letu
poglobiti svojo komunikacijo z Bogom, seboj in bližnjimi.
Da, vzemimo si nekaj trenutkov časa, ustavimo se: poglejmo
v svoje srce. Tu bomo našli Gospoda, ki nam bo odgovoril na
naše vprašanje. Povedal nam bo, da nas ima zelo rad - prav
takšne kot smo, povedal nam bo, da je On vir našega pristnega
veselja; da je z nami v veselju in težavah vsakega dne. Povedal
nam bo, da nam zaupa tudi križ naših slabosti in drugih težav,
saj nas le ob njem lahko stori močne in sposobne samostojno
zakorakati v življenje.
Želim vam veliko trenutkov, ko boste mogli v samoti svojega
srca prisluškovati Gospodu in sebi. Na vašem obrazu bo zažarelo
veselje, ki se ga bodo nalezli tudi tisti, ki bodo ob vas.
Tudi to je del animatorjevega poklica.
s.
Marija Imperl+
|
|
